[ Pobierz całość w formacie PDF ]

To je bil bridek veãer Milici. Vrnila se je v sobo svojo, tam
se sklonila ãez naslanjaão in jokala prve grenke solze v svoji
mladi ljubezni.
 96
AGITATOR
BESeDA
»Kaj bo rekel Andrej? In jaz ga ljubim nad vse! A govorila
bom Ï njim, na vsak naãin, zvedeti mora vse!«
Pri veãerji je bil pa gra0 ãak tako zami0 ljen v volitvene stva-
ri  kajti ves dan so ga bili obiskavali Medenovci  da ni
zapazil redkobesednosti svoje soproge niti rdeãih objokanih
oãi hãerke svoje.
Po veãerji je gospodar zgodaj od0 el spat, mati in hãi pa sta
ostali zopet sami.
To priliko je porabila Milica, da je izprosila pri materi do-
voljenje, naj Korenu ne vrne pisma brez vsake opomnje, nego
da mu priloÏi tudi nekaj vrstic, seveda pisanih pod materinim
nadzorstvom.
Bole0 ki se je hãi smilila, in morebiti so nanjo tudi vplivali
nekdanji mladostni spomini, in dovolila je naposled.
To je bilo torej za drugi dan dogovorjeno.
Slutili seveda nista, kaj jima ta 0 e prinese.    Vroãe
sonce je pripekalo drugega dopoldne v 0 irno dolino, kjer so
ropotale in cvilile Ïage Boletove tovarne. Gra0 ãak sam je bil
Ïe davno tu doli v majhni svoji pisarni in je urejeval z glav-
nim nadzornikom delo za prihodnje tedne. Dobra kupãija z
lesom je zahtevala intenzivnej0 e produkcije in tu je bilo tre-
ba torej biti pridnim in paznim.
»Danes me bodo menda z volitvami v miru pustili  pa
vrag ga vedi, sedaj paã velja nulla dies sine linea,« mrmral je
sam v sebi, pri0 ed0 i sem dol.
Blizu do poldne res ni bilo nikogar.
A Ïe se je mislil odpraviti proti domu, ko zaropota pod ok-
nom voz. In Bolè ugleda Medenovko, prihajajoão proti nje-
govemu kontoarju. To je bil nenavaden prihod in gra0 ãak je
na pol jezno, pol sarkastiãno raztegnil ustni.
97
AGITATOR
BESeDA
»To je pa nevaren korteÏ!« dejal je polglasno, stopil gospe
naproti in jo odvedel v pisarno.
»Ste li pri0 li tudi agitirat, milostiva?« vpra0 al je z dobro-
voljnim smehom ter ji ponudil sedeÏ.
Vroãe je bilo, a vendar ne vemo, je li junijevo sonce ali pa
notranja razburjenost rdeãila Elzino sicer bolj bledo lice.
»Oh, nikakor ne  saj vem, da je vse zaman. Vi ste trdo-
vratni in svojeglavi, gospod Bolè  oprostite, da sem tako
odkrita  in tu slabotna Ïena vendar ne more biti tako pre-
drzna, da bi se nadejala vas predrugaãiti.«
»Kdo ve, povsod velja: cherchez la femme, tukaj morebiti
tudi!«
»Oh, vi ste vedno enaki  svojeglavi, a vendar ljubeznivi,
pa v na0 em sluãaju vendar niãesar ne opravim! Pustiva volit-
ve, doma sem jih Ïe sita vseh teh razgovorov, in le da enkrát
kaj drugega govorim in opravim, pri0 la sem k vam. Moj so-
prog, seve, je sedaj Ïalibog samo politik, a zato moram jaz
trÏiti in me0 etariti. Oprostite, gospod Bolè, vi potrebujete
sedaj mnogo lesa in zaradi tega sem pri0 la. Ali hoãete pri nas
kupiti? Oni bukov gozd za pristavo bi moj soprog rad pro-
dal.«
»Tako?« dejal je osupnjeni gra0 ãak. Vse se mu je zdelo 0 e
nekako sumnjivo.
Pa Elza je ostala pri trgovini in ãez kake pol ure sta bila s
prodajo in kupom gotova. Gra0 ãak je bil jako vesel, ker je po-
treboval les in ga primerno ni drago plaãal.
»Torej sva gotova!« deje Elza in odhajajoãa poda Boletu
roko.
Pri vratih pa se nenadoma obrne.
 98
AGITATOR
BESeDA
»Oh, pozabila sem skoraj! Pa tudi ni lepo, da tako prikri-
vate!« deje z navidezno nejevoljnim naglasom.
»Kaj zakrivamo?« vpra0 a oni ãudeã se.
»Da je Milica nevesta, ves trg to govori!«
»Milica  nevesta? Jaz ne vem niãesar o tem.«
Posku0 al je 0 e vedno smejati se, toda glas mu je postajal
nekako osoren in trd.
»Potem pa oprostite, da sem tako indiskretna. Poãakati
moramo, da nam boste sami naznanili; a kot nekdanja vzgo-
jiteljica sem vendar mislila  «
»Sedaj sem jaz radoveden, milostiva!« hitel je Bolè. »Povej-
te vendar, kaj se govori!«
Medenovka se ni motila; gra0 ãak je bil glede svojih ljudi,
svoje rodbine silno obãutljiv.
»Jaz ne morem verjeti, da bi vi ne vedeli niãesar, ker je ven-
dar va0 najbolj0 i prijatelj pokrovitelj te zveze Miliãine  «
»S kom?« zavpil je oni.
»S Hrastovim koncipientom, s Korenom! Govore, da bo
sedaj v kratkem opravil vse izpite!«
Gra0 ãak je bil bled kakor nova stena, a prikril je siloma vso
razburjenost ter dejal mirno: »Vi se varate, milostiva, meni o
vsem ni niã znano in vidi se mi, da tiãi izvor vsega v zlobnem
klepetanju. Tega pa nihãe ni varen.«
»No, mene veseli, da je tako; zdelo se mi je vedno never-
jetno, pa ko so mi pripovedovali celo podrobnosti o kores-
pondenci  «
»Kakovi korespondenci?«
»Tilhova Barba prena0 a pisma!«
»Ni mogoãe!«
»Umirite se, gospod Bolè, neprijetno bi mi bilo, ko bi jaz
99
AGITATOR
BESeDA
povzroãila s svojo odkritosrãnostjo kak razdor! Toda saj sem
uverjena, da je vse le zlobno klepetanje.  Torej, zbogom! S
kupãijo sva gotova, samo malo preceno sem pustila.«
Pozdravila ga je z najljubeznivej0 im smehljajem in, stoprav
ko je sedela v vozu in je ta driãal po gladki cesti proti domu, [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • souvenir.htw.pl