[ Pobierz całość w formacie PDF ]
deti, da se ne prestra0 i in nam ne oboli. Cirila naj se vrne
takoj v palaão, naj straÏi njeno sobo ter raztrosi na dvo-
ru vest, da je Irena obolela. Carica si ne bo upala takoj
ugonobiti tebe in nje, ker se javnosti vendarle boji. Po-
ãaka in poi0 ãe prave prilike. Zato se ti vrne0 danes v vo-
ja0 nico, bodi miren, toda obvesti svoje Slovene in Gote,
naj bodo pripravljeni za beg, kadar dobijo sporoãilo od
tebe ali od mene. Zbero se zveãer, ko gredo lahko svo-
bodno v mesto, pri mojih konjskih hlevih. Drugo ure-
dim Ïe sam.«
»·e nocoj, gospod!«
280
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
»Nocoj ni mogoãe, ker mi manjka konj. V enem ted-
nu. Dotlej si varen ti in ona. Sedaj na delo! Numida naj
takoj odpelje Cirilo, ti pridi z Ireno k meni. V peristilu
poãakam.«
Epafrodit je od0 el po vrtu v vilo, Iztok se je vrnil v
sobo.
»Skrb je v tvojih oãeh, Iztoãe!« ga je nagovorila Irena,
ki ga je silno razburjena teÏko ãakala.
»Pesjan bi bil, lastoviãka moja, ko bi ne skrbel z vsa-
ko mislijo samo zate. Toda ne boj se. Ne razkljujejo te
krokarji, dokler ãuvajo sokoli nad teboj!«
»Iztok, tvoj govor je skrivnosten. Ko si stal zunaj in
govoril z dobrim moÏem, se je naselil strah v mojo du0 o.
Strah in grozne slutnje.«
»Saj nisi imela strahu in nisi poznala slutenj doslej.
Zakaj so se vzbudile?«
»Cirila je zvedela, da je prvi evnuh despojne, Spiridi-
on, prestregel moje pismo, ãe0 da ga ponese sam. In Spi-
ridion je zaupni vohun carice. âe je ona brala pismo in
povedala Azbadu o Kristus, otmi nas!«
Iztok je sédel k njej, jo prijel rahlo za sklenjene roké
in gledal v jasnino njenih oãi, ki so se kalile z rahlo tanãi-
co solza.
»Irena, glej, moja si in vsaka kaplja moje krvi je tvo-
ja. Prav sluti0 , razdruÏiti naju hoãejo, uniãiti mordà
281
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
mene, mordà tebe oba. Toda dobri Epafrodit ãuje nad
nama in Devana blagoslavlja «
»Kristus, Iztok, Devane ni «
»In Kristus blagoslavlja najino ljubezen. Zato ne sme0
veã nazaj v Ïrelo volku. Tvoje oãi bi umrle, tvojo svobo-
do bi deli v verige, kakor hoãejo mojo domovino. In glej,
jaz te otmem in ti dam svobodo, tebi najprej in potem
svoji domovini. Stra0 no ma0 ãujemo prelito kri Slovenov
in potem bo0 bivala z menoj pod jasnim in po0 tenim
soncem na0 e svobode. Tam ni lesti, ni zlobe, ãe0 ãena
bo0 od vseh hãerá slavnih stare0 in, ljubljena od vseh
Ïena in pastirji se bodo sklanjali k tvojim nogam, kadar
jim bo0 delila kruha, in vsak ãastitljiv starosta bo vesel,
kadar bo poslu0 al tvojo modro besedo. Irena, ne boj se,
upaj in se veseli.«
Irena ga je poslu0 ala, oãi so ji ãedalje bolj tonile v sol-
zah, dokler se ni nagnila njena glava na Iztokovo ramo
in so njene ustnice 0 epetaje prosile:
»Váruj me, opiraj me v viharju, sicer propadem.«
Iztok ji je odpoljubil solzé, ki so ji pritekle po belem
licu jo objel ter kipeãe ponavljal:
»Moja Irena, moja boginja, moje vse . . .«
Toda ni ga prevzela sladkost trenutka. Rahlo jo je iz-
pustil in se dvignil.
»Polnoã je Ïe davno minila. Pojdimo, da ne ugasnejo
zvezde. Cirila, ti se vrne0 v palaão . . .«
282
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Tedaj je zvesta suÏnja na glas zaplakala. Kakor kip iz
marmora je slonela doslej ob nogàh svoje gospodarice.
Ko pa je ãula, da mora Ireno zapustiti, se je zgrozila, jok
ji je privrel iz prsi in tesno se je oklenila Ireninih kolen
ter ponavljala:
»Ne loãi naju, gospod! Ne trgaj me od nje! Umrem od
bolesti!«
»Cirila, vrne0 se k svoji gospodarici. Ali sedaj mora0 ,
mora0 , ãe jo ljubi0 . StraÏi njeno sobo, govori, da je Ire-
na bolna, dokler ne dobi0 poziva: Pridi! Tedaj se vrne0 in
vsi se napotimo sreãnim dnem v krilo.«
·e enkrat je Cirila zaihtela, poljubila roké Ireni, ki je
slonela kakor brez moãi, brez misli. Nato je dvignila Ire-
na roko ter jo poloÏila suÏnji na glavo.
»Pojdi, Cirila, Kristus Pantokrator te váruje! Zaupaj!«
âez nekaj minut je zdrsela lepa 0 ajka po morski gla-
dini. S krepkimi udarci jo je gnal Numida proti carskim
vrtovom.
Cirila se je vraãala.
283
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
TRIINDVAJSETO POGLAVJE
once se je dvigalo izza ârnega morjá, prvi Ïarki so se
Szable0 ãali po vrhovih pinij in platán in po griãih
krog Bizanca. Na kampu pred voja0 nicami so bile zbra-
ne in uvr0 ãene ponosne ãete jezdecev, hoplitov, lokost-
relcev in praãarjev. âakali so vrhovnega poveljnika Az-
bada.
Iztoku je plalo srce v prsih. Vso noã ni bil zatisnil oãe-
sa. Do jutra je prebedel v Epafroditovi vili ob Ireni, nato
takoj v sedlo in iz mesta. Tu je ãakal, da se pojavi na div-
jem Ïrebcu divji Azbad, ki ga prebode z oãmi in prekol-
ne v pekel zaradi noãnega dogodka. âastniki so se pogo-
varjali in ugibali, kaj da ni magistra equitum, ki je bil
vedno natanãen. Doloãena je bilà velika vaja, vse ãaka,
vse je obloÏeno in opremljeno, njega pa ni.
Îe so se svetili 0 ãiti v soncu, konice sulic so zable0 ãale
in od 0 lemov je rumenel sijaj mladega jutra. Tedaj pri-
hiti tekaã iz Bizanca in izroãi prvemu ãastniku list.
Azbad je naroãal, da pride 0 ele ob enajstih, ta ãas naj
sami izvajajo lahke vaje na kampu. Ob enajstih naj se
zbero vsi ãastniki z vojaki vred pred voja0 nico.
284
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Veselo so odlagale ãete teÏko opravo, vreãe z jeãme-
nom in lopatke ter lahnih nog odkorakale na veÏbali0 ãe.
Stotniki in ãastniki so ugibali, kaj jim pove magister
equitum.
Edini so bili v mislih, da odrine velika veãina vojske v
Afriko ali v Italijo nad Gote. Po Bizancu so bile raztre-
sene razne vesti, Belilzar je na svoje stro0 ke nabiral no-
vake in to je bilo vsekako pomenljivo znamenje.
Iztok se je nekaj veselil, nekaj pa ga je zelo skrbelo.
Veselilo ga je, da se vrne prej domov in se ãimprej sni-
de z Ireno, skrbelo pa, ãe se utegne sum ãastnikov ures-
niãiti. Vse silne vaje dolgo pomlad so naznanjale resne
ãase. âe Azbad prebere carjevo povelje, da ta in ta stot-
nija odrine takoj in se vkrca, potem je beg nemogoã in
loãen bo od Irene za vedno. Da bi se vrnil Ïiv iz vojne,
0 e mislil ni. In ãe se vrne, kje bo Irena? Ali jo bo ãuval
Epafrodit? Star je, lahko umre, lahko ga napade Teodora
in mu jo ugrabi. âedalje bridkej0 e so bile njegove misli;
neizmerno se je kesal, da ni Ïe ponoãi izginil z Ireno.
Ure na veÏbali0 ãu so se vlekle. Sonce je stalo kakor
priklano in Iztok je mislil, da ne uãaka enajste ure. Na-
pisal je list Epafroditu, v katerem ga prosi, naj mu po0 lje
Numido s ãolniãem do prevoznih bark v vojno luko, ako
bi ga ne bilo domov. Sklenil je za trdno, da plane v morjé
in ubeÏi, ãe ga po0 ljejo na ladjo, da bi 0 el v Italijo.
285
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Med odmorom je pozval starega Slovena, ki se je boril
s Svaruniãi zoper Hilbudija.
»Sloven, ali si govoril o begu s tovari0 i?«
»Jasni centurio, govoril! Solzé so kropile oÏgana lica,
ko so zvedeli, kaj namerava0 . Vse gre za tabo. Tudi Gotje
so z nami!«
»In ãe me vara0 ? Na pravdo tvojega oãetnega ognji-
0 ãa, ne prizaneso ti bogovi!«
»Naj me uniãijo, ãe nisem govoril resnice.«
»Verjamem, Sloven. Verjamem, ker nisi Bizantinec.
Veã je vredna na0 a beseda kakor bizantinskih kr0 ãeni-
kov prisega.«
»Ne vseh, centurio! Pravi kr0 ãeniki so zlato.«
»Da, pravi, resnico govori0 .«
Iztok se je domislil Irene.
»Pravi kr0 ãeniki so biseri!«
»Med Vandali sem na0 el dragulje ãlove0 kih src!«
»Dobro. Verjamem ti. Torej poslu0 aj!«
Skrbno se je ozrl, ali ni koga blizu, da bi ju sli0 al. Po-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]